Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
slaboúmen -mna -o prid. (ú ū)
1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled
2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame
    slaboúmno prisl.:
    slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
SSKJ²
ščegetljív -a -o [ščəgetljiv- in ščegetljiv-] prid.(ī í)
1. občutljiv za ščegetanje: ščegetljiva koža; ščegetljiva mesta na telesu / bolnik je bil ščegetljiv; ščegetljiva kobila
2. dražljiv: ščegetljiv vonj po čebuli / ščegetljiva zgodba
    ščegetljívo prisl.:
    ščegetljivo se smejati
SSKJ²
škodožêljen -jna -o prid.(é ē)
ki drugemu želi, privošči škodo, nesrečo: škodoželjni sosedje so mu privoščili neuspeh; bila je nevoščljiva in škodoželjna / škodoželjen pogled, smeh
    škodožêljno prisl.:
    škodoželjno se smejati
SSKJ²
tŕpek -pka -o tudi -ó prid., tŕpkejši (ŕ)
1. nekoliko grenek in nekoliko kisel hkrati: trpek sadež; trpka pijača; sladko-trpka zdravila; neprijetno, prijetno trpek; trpek kot žolč / trpek okus brinja / trpek vonj parfuma
2. nav. ekspr. ki vzbuja manjšo, manj izrazito duševno bolečino, prizadetost, zlasti zaradi doživetega razočaranja: trpek spomin; ta resnica je zanj trpka; trpko spoznanje
// ki izraža, kaže tako bolečino, prizadetost: trpek nasmeh / trpek humor; njene besede so trpke / trpka pokrajina na sliki
    tŕpko tudi trpkó prisl.:
    trpko se smejati; trpko stisnjene ustnice; sam.: doživel je veliko trpkega
SSKJ²
ujedljív -a -o prid., ujedljívejši (ī í)
1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga: ujedljiv človek; ta ženska je zelo ujedljiva; postati ujedljiv; ne bodi tako ujedljiv
// ki izraža tako prizadevanje: ujedljiv glas, smeh / ujedljive šale
2. star. ki pika: ujedljive žuželke / ujedljive kače strupene
// popadljiv: pazi, pes je ujedljiv
    ujedljívo prisl.:
    ujedljivo govoriti, se smejati
SSKJ²
zasopljênost -i ž (é)
zasoplost: ne čuti zasopljenosti / smejati se do zasopljenosti
SSKJ²
kíhati -am nedov. (í ȋ)
sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha
    kíhati se nar.
    hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta
SSKJ²
kléščiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
knjiž. utesnjevati, omejevati: kleščili so njeno dejavnost
    kléščiti se nar. gorenjsko
    široko, na vsa usta smejati se: škodoželjno se je kleščil
SSKJ²
krehetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
ekspr. govoriti s hripavim glasom: ves čas je nekaj krehetal
    krehetáti se 
    smejati se s hripavim glasom: pijanci so peli in se krehetali
SSKJ²
odsmejáti se -smêjem se tudi -ím se dov., odsmêj se in odsmèj se odsmêjte se; odsmejál se (á é, í) ekspr.
1. smeje se oditi: fantje so se odsmejali po vasi
2. prenehati se smejati: smejal se je in smejal, a se je nazadnje le odsmejal
SSKJ²
hihitáti se -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov. (á ȃ, í; ī)
(pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali
    hihitajóč se -a -e:
    hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
SSKJ²
razsmejáti se -smêjem se tudi -ím se dov., razsmêj se in razsmèj se razsmêjte se; razsmejál se (á é)
začeti se zelo smejati: ob tem prizoru so se vsi razsmejali / ekspr. razsmejati se do solz
    razsmejáti knjiž.
    povzročiti, da se kdo zelo smeje: klovn je razsmejal gledalce
    razsmeján -a -o:
    razsmejan otrok; razsmejane oči
SSKJ²
šála -e ž (á)
1. neresen, smešen ali zabaven dogodek: narediti kako šalo; privoščil si je šalo in ukradel pokal; to je bila precej nevarna šala / prvoaprilska šala
2. kratka, šaljiva zgodbica: šala ga je razvedrila; nikdar mu ne zmanjka šal; smejati se šalam; pripovedovati, ekspr. stresati šale; dobra, groba, neprimerna, opolzka, ekspr. nedolžna, slabš. neslana šala
3. šaljenje: pogovor je zasukal v šalo / on je zmeraj za šalo
4. v prislovni rabi, navadno v zvezi z v, za izraža, da se kaj ne opravlja z resnim namenom: za šalo je posnemal govornika; to je rekel le za šalo; v šali vprašati / vse so vzeli le za šalo; govoriti napol za šalo, napol zares
● res je, ni šala ni izmišljotina; ekspr. taka pot ni šala ni brez neprijetnosti, težav; šale so letele vsevprek zelo so se šalili; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta človek ne pozna šale vse jemlje, obravnava resno; ekspr. brez šale, tako je bilo izraža podkrepitev trditve; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; ekspr. zmagovati kot za šalo z lahkoto
SSKJ²
krohôtoma prisl. (ȏ)
knjiž. krohotaje se, krohotajoč se: krohotoma pripovedovati; krohotoma se smejati
SSKJ²
hohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́)
glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti
    hohotajóč se -a -e:
    hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh
SSKJ²
šaljívec -vca m (ȋ)
kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec
SSKJ²
bajáco in bajazzo -a [bajáco] m (ȃ)
na poseben način oblečen komedijant, burkež: smejati se bajacu; za pusta je bil maskiran kot bajaco
SSKJ²
dovtíp -a m (ȋ)
šaljivo, duhovito izražena misel: smejati se dovtipom; delati, pripovedovati dovtipe; napravil je slab dovtip; ekspr. stresali, zbijali so dovtipe na njegov račun; cenen, neslan, robat dovtip; dovtip v komediji
● pog. ta dovtip ima že brado je star
SSKJ²
dvósmíseln -a -o [dvosmisələn in dvosmisəln] prid. (ọ̑-ȋ)
dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske
SSKJ²
našémljenec -nca m (ẹ̑)
nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem
Število zadetkov: 90